sreda, 6. julij 2016

La Tourette

Po Milanu smo se odpravili proti Franciji. Žal pa ekskurzija ni šla ravno po načrtih. V Milanu so nam vlomili v oba kombija in naredili več škode na kombijih, kot pa je bilo škode zaradi ukradenih drobnarij. V Torinu smo se ustavili za kakšno uro v centru in ob glavni cesti so nam vlomili še v avto. Žal so petim puncam pobrali skoraj vse. Ostal je le računalnik, ki je bil pospravljen v navadno nakupovalno plastično vrečko. Od tega trenutka naprej svojih vozil nismo več puščali na javnih parkirnih mestih, ampak samo v garažnih hišah. Če ni šlo drugače je zmeraj nekdo ostal pri vozilih.

Za marsikoga je bil vrhunec ekskurzije ogled del švicarsko-francoskega arhitekta Le Corbusierja. Je eden najbolj pomembnih modernističnih arhitektov. Gradil je večinoma iz betona, ki je bil poceni in je omogočal oblikovanje prostora brez klasičnih konstrukcij. Tloris oz prostor je tako postal prost, odprt in funkcionalen. Le Corbusier se je ukvarjal tudi z idealnimi razmerji. Svoj model je poimenoval Modulor. O njem je zapisal, da gre za niz harmoničnih razmerij, ki ustrezajo človeški meri in ki jih je mogoče univerzalno uporabiti pri arhitekturnem načrtovanju.

Načela La Corbusierjeve arhitekture lahko strnemo v pet točk:
 .
- stebri - hiša je dvignjena na stebre
- zelena streha - prostor, ki ga vzame hiša naravi ga z zeleno streho vrne nazaj
- prosto nadstropje - tloris se ne prilagaja nosilnim zidovom
- prosta fasada - ker nismo omejeni s konstrukcijo lahko prosto oblikujemo fasado
- podolgovato okno - podolgovato okno, ki v prostor pripelje več svetlobe in lepši pogled 

Prvi objekt, ki smo si ga pogledali je bil dominikanski samostan La Tourette, kjer smo tudi prespali. Samostan ima 100 sob in so razporejene v tri trakte, ki tvorijo črko U. Četrti trakt je cerkev in tvori notranji atrij samostana. Trakt je nekoliko odmaknjen od samostana. Vsi trakti so med seboj povezani s hodniki, ki prečkajo atrij. Tako atrij razdelijo na štiri še manjše atrije. Skoraj celotna stavba je dvignjena na stebre in ker leži na pobočju, se volumni tudi prilagajajo terenu. Edina točka, kjer se tloris samostana dotakne tal, je cerkev. S tem nam na nek simbolni način pove, da je prostor namenjen vsem. Streha je zelena in je dostopna samo menihom. Pod samostanom se lahko prosto sprehajamo. 

Vse je oblikovano po njegovem sistemu Modulor. Enoto enega modula nam najprej določi vhodni portal, ki je visok 226 cm. Ta mera oz. modul se kot niz razmerij potem niza skozi celotni samosta. Širina hodnikov, dimenzije sob, višina stropov, itd. Meniška celica je tako široka in visoka en modul, globina sobe pa je tri module. V teh meniških celicah je mogoče tudi prespati, a je v večini primerov potrebna rezervacija.









Ni komentarjev:

Objavite komentar